Zgodba o Prešernu je biografska, vendar samo v osnovi in strnjena v nekaj usodnih zapletov v pesnikovem življenju. Zato je tudi razčlenjena na pet delov. Prvo poglavje prikazuje Prešernovo odkrivanje erotike s Khlunovo, drugo paradoksalni zaplet v zvezi z Julijo, tretje življenjska poslavljanja od prijateljev, četrto stiske, ki jih prinaša tešitev telesnih nagonov, ter zadnje - umiranje in smrt v Kranju. -Celota je smiselno uokvirjena v znamenito evropsko zgodbo o ljubezni srednjeveškega skopljenca, teologa in filozofa Petra Abelarda do Heloize - predvsem "pretakanje" njune naturne ljubezni v besedo, ki je pač zanju edina erotična možnost. - Jasno je, da so vmes prikazani trenutki nastajanja nekaterih Prešernovih bolj znanih pesmi; na drugi strani pa je pesnik v mnogočem "demitiziran", počlovečen, sem in tja celo drastično, saj brez tega ostajajo njegovi verzi v tovrstnem prikazu papirnata ali šolska abstrakcija. Scenarij je zaradi neizogibne mimetičnosti napisan splošno, skorajda poljudno berljivo in je po svoje blizu povestni strukturi.