Angelika se je rešila iz hudih nevarnosti, v katere se je zapletla na Bližnjem vzhodu, kamor je odšla iskat svojega prvega moža, grofa Peyraca. Uspel ji je beg iz  harema, toda v Francijo se je vrnila kot ujetnica. Na Vzhod je namreč odšla kljub prepovedi Ludvika XIV. Ta pa ni bil človek, ki bi rad odpuščal svojim podložnikom neposlušnost. Ostati bo morala ujetnica na gradu svojega drugega moža, dokler ne bo kralju skesano obljubila pokorščíne!
Angelika sklene, da se bo uprla mogočnemu kralju. Pridruži se upornim protestantom, hugenotom. Peščica upornih protestantov prežene s plessijskega gradu stotnika Montadourja, ki straži Angeliko. Vendar Zmagoslavje ne traja dolgo. Vojaška posadka se vrne, zavzame grad in ga zažge. Plessis doživi svojo krvavo noč, noč plenjenja, moritev in posilstev. Žrtev posilstva je tudi Angelika.
Upor se nato še huje razvname, neti ga ogenj Angelikine jeze. Posreči se ji naščuvati k vstaji kmete in plemstvo v deželi, kjer živi, v Poitouju.
Ko puntarje končno stre premoč kraljeve vojske, se Angelika zateče v La Rochelle, hugenotsko mesto, ki še vedno noče priznati poraza in se sedaj potihem, vendar vztrajno upira. V mestu nihče ne ve za njeno pravo ime in nekdanjo vlogo, saj je v službi pri protestantskem trgovcu Bernu kot gospodinja, ko pa se znajde v nevarnosti, da bi jo razkrili, in se že zdi, da je izgubljena, jo reši iz škripcev njen stari zaveznik, policist Desgrez. Vendar ji v Franciji ni več obstanka. Na pot mora.
Ampak kam? Tokrat nič več na Sredozemsko morje, marveč na veliki ocean, Atlantik, saj vodi prek njega pot v Novi svet, zatočišče vseh upornikov in pustolovcev. Tja jo vzame s seboj Rescator, v katerem spet zaslutí, kakor že ob prvem srečanju, glasnika usode. Z njo se reši iz mesta tudi skupina protestantskih meščanov, da bi v Ameriki zaživeli novo življenje - v prostosti in blaginji.