Za zakladi majevskih mest

V prostranem oceanu pragozdov Hondurasa, Gvatemale, južne Mehike in polotoka Yucatan se kot neznane in skrivnostne nasedle ladje pojavljajo mesta, palače in svetišča, ki pričajo o visoko razviti kulturi plemen in ljudstev indijanskih Majev. Ta ljudstva so že v 11. stoletju obvladala široko astronomsko in matematično znanje, njihov način gradnje in arhitektura pa še danes vzbujata občudovanje in sta predmet številnih znanstvenih pa tudi znanstveno težko dokazljivih trditev in dogajanj. Pisava teh ljudstev je ostala nerazvozlana desetletja in desetletja in šele leta 1961 jo je s pomočjo elektronskega računalnika razvozlal jezikoslovec Soboljev. V te kraje se je odpravil avtor knjige, da bi preveril in spoznal resničnost dosedanjih trditev, da bi spoznal in dobil popolno podobo o veličastnosti majevske arhitekture. Zadržal se je predvsem v skrivnosti in ovijalke pragozdov ujetem mestu Chichen Itzá, kjer je proučeval kraljestvo pernate kače in se spustil v čarodejevo jamo. Na svojih poteh je razvozlal skrivnost vodnjaka smrti in nadaljeval z raziskavami, ki pomenijo danes bistveni del znanja in poznavanja o izvoru in življenju graditeljev močnega Dzibilchaltuna.