Ljubezen tod in drugod

O ljubezenskem življenju v Evropi ta knjiga govori le mimogrede, pač pa prikazuje eros v Ameriki, Aziji in Afriki in tako bralcu omogoča poučne primerjave z nravmi Evropejcev. Spričo tako razsežne in mnogoIične tematike, kot je spolna etnografija sveta, se pisec seveda ni mogel opirati samo na lastno vednost; besedo daje tudi drugim raziskovalcem, a še posebno pogosto citira zapažanja svojega pokojnega prijatelja in uglednega seksologa dr. Magnusa Hírschfelda. (Njemu je knjigo tudi posvetil, kar pa na zaglavju naše izdaje pomotoma ni navedeno!).

Dr. Lemandoivski spolnosti ne ločuje od socialnih, verskih in kulturnih sfer, saj prav te sfere tudi največ prispevajo k temu, da so moralna pojmovanja po svetu tako različna. Pripadniki naturnih plemen npr. že od malega gledajo goloto in paritvene scene, vendar jim to nravstveno nič ne škoduje, nasprotno pa se evropskemu svetohlincu zdi  nevarno že to, če kdo v knjigi ali časopisu zapiše kak "nespodoben" ljudski izraz. A tudi narobe: marsikaj, kar je za nas nesporna etična vrednota, kje drugje štejejo za  čudaško neumnost. Iz vse neizčrpne pisanosti moralnih norm po svetu pa vendar pogleduje neka zakonitost: ljudstva, ki žive sproščeno spolno življenje, so duševno bolj uravnovešena, zdrava in ljudomila kakor tista ljudstva, ki jih utesnjuje pretirani moralizem. Sicer pa se naš pisec v glavnem vzdržuje sodb in prikazuje predvsem stvarna dejstva, a ta so marsikdaj takšna, da bralca silijo k razmišljanju in morda tudi h korekturi kakšnega privzgojenega predsodka.

Pri opisovanju erotičnega življenja po svetu dr.Lervandorvski resda ni zmeraj izčrpen: tu ali tam kakšen zanimiv problem ali pojav celo prezre. Sicer pa izčrpnost niti ni bila njegov namen. Hotel je napisati samo "uvod v primerjalno spolno etnografíjo", a to mu je tudi uspelo: knjiga je kljub znatnemu zgodovinskemu deležu problemsko živa,  zanimiva in hkrati predahnjena s širokosrčnim humanízmom.

H. Lemandorvski je napisal že več knjig s področja spolnih nravi, vmes pa tudi nekaj leposlovnih del in biografij. Nekatera svoja dela, kot npr. življenjepis slikarja Gauguina,  je objavil pod psevdonimom Lee van Dovski.